Mnogi novopečeni starši se kmalu po rojstvu svojega otroka srečajo s neprespanostjo. Nekateri se na pomanjkanje spanja hitro privadijo, spet drugi le s težavo funkcionirajo in opravljajo svoje vsakdanje naloge. Spanje dojenčkov v prvih mesecih in letih je za marsikaterega, tudi že izkušenega, starša lahko velika preizkušnja. V preteklosti se je o spanju dojenčkov vedelo razmeroma malo, sčasoma pa so bile narejene mnoge raziskave in študije, na podlagi katerih lažje razumemo, zakaj dojenčki spijo, kakor pač spijo.
Nekateri so zaspančki, večina pač ne
Obstajajo dojenčki, ki že kmalu po rojstvu ulovijo svoj spalni ritem in lahko nepretrgoma nahranjeni spijo več ur skupaj. Večina dojenčkov pa žal nima takšnega ritma. Najpogostejši spalni vzorec dojenčkov je hranjenje na nekaj ur (pri nekaterih je to ena, pri drugih dve, tri ali več ur). To pomeni, da je spanje na vsake toliko ur prekinjeno, dojenčka je potrebno nahraniti, včasih tudi previti, šele nato pa uspavati. To je za mlade starše, ki so poprej spali vsaj 5-6 ur v kosu, lahko velik preizkus in fizični napor.
Če vemo, zakaj dojenčki spijo, kot spijo, je lažje
Dojenčki se ne zbujajo samo zaradi lakote. Zbujajo se tudi zaradi potrebe po dotiku, materini bližini, toploti in občutku varnosti. Že v prazgodovini je mati svojega dojenčka (tudi samice pri živalih) ves čas imela tesno blizu sebe – na ta način ga je zavarovala pred morebitnimi plenilci. Jok dojenčka pa je bil alarm in signal, da potrebuje zaščito oziroma, da je v nevarnosti. Dojenček, ki se sredi noči zbudi v veliki posteljici, se počuti samega, lahko tudi v nevarnosti, zato začne z jokom klicati svojo mamo, da ga zaščiti in potolaži. Nekateri starši se zato odločijo, da dojenček spi ob njih, na zakonski postelji, da se ob prebujanju hitro pomiri. Pri dojenčkih je faza globokega spanja tudi krajša kot pri odraslem, zato spijo v kosu manj ur kot odrasli. Ker spijo še preko dneva, se jim nočna zbujanja tudi ne poznajo. Staršem, na drugi strani, pa se zbujanja sredi noči lahko hitro začnejo poznati pri dnevnem življenju in aktivnostih. Najbolje je, da si delo partnerja razporedita, za pomoč pri gospodinjskih opravilih pa poprosita babice, prijatelje, druge sorodnike, itd. V nobenem primeru za mentalni, čustven in fizičen razvoj dojenčkov ni priporočljivo, da ga puščamo v posteljici v joku, da zaspi sam – po tej sicer razširjeni “metodi” se bo dojenček sicer navadil spati brez tolažbe, toda še vedno se bo prebujal, hkrati pa bo spanje doživljal tesnobno in v stiski, saj se bo ob prebujanju in v joku počutil docela sam, razočaran nad svojimi starši. To je slaba popotnica za grajenje dobrega odnosa s svojim malčkom. Za starše je najbolje, da dojenčkove spalne vzorce pač sprejmejo, se jim prilagodijo, ure spanja nadoknadijo preko dneva, dojenčku pa v tem prvem in najbolj ranljivem obdobju posvetijo ves svoj čas in skrb.
Da bo spanje sladko in čim bolj dolgo, si preberite še nekaj trikov, kako uspavati dojenčka!
Ni je lepše podobe, kakor dojenček, ki spi. Iz tega otroškega spanja izvira tudi reklo »spati...